SLADKOVODNE RIBE

Ponudba dnevno svežih sladkovodnih rib naše ribarnice

Amur | Krap Ostriž Potočna postrv Smuč Som | Šarenka | Ščuka| Tolstolobik | Zlatovčica

Amur

amurAmur prihaja iz Azije, še najbolj pa je podoben na nek način klenu. Ima dolgo torpedasto telo, ki ga pokrivajo velike luske. Hrbet je zelenkaste barve, trebuh pa popolnoma bel. Na glavi ima oči nizko, gobec je top in dokaj trd. Amur se pri nas ne razmnožuje po naravni poti in ga gojijo v ribogojnicah. Amur lahko doseže veličastno težo nad 40 kg.

Kulinarika: Amur ima izvrstno meso, zato je zelo cenjen.

Pri Kovaču: cel očiščen, kotleti

Krap

Krap izvira iz jugovzhodne Azije, danes pa je razširjen po celi Evropi razen v severni Skandinaviji. V Sloveniji je vsesplošno razširjen. Ugajajo mu vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Hraniti se prične v mraku in nadaljuje v nočnem času. Divji krap in luskinar imata celo telo pokrito z luskami, usnjar pa ima po telesu le posamezne luske ali pa jih sploh nima. Zraste od 30 do 70 cm in doseže težo tudi do 30 kg.

Kulinarika: Meso krapa je okusno, ker živi v ribnikih pa ga je treba ustrezno pripraviti, da izgubi priokus.

Pri Kovaču: cel očiščen, kotleti
Na vrh

Ostriž

Ovalna riba s trdimi luskami in temnimi prečnimi progami. V hrbtnem delu je trup nekoliko grbast, na bokih pa sploščen. Po hrbtu je temno olivne barve, po bokih belo rumenkaste s 5 do 6 prečnimi, širokimi temnimi progami. Zraste do 60 cm. Živi v potokih, rekah, jezerih in somornicah v vsej severni Evropi, severni Aziji in severni Ameriki.

Kulinarika: Meso ostriža je nežno, pusto s prijetnim, posebnim okusom.

Pri kovaču: sveži file

Na vrh

Potočna postrv

Po obliki telesa spominja na lososa, od katerega se loči po kotičku ust, ki sega krepko za oko, in po oranžno obarvani tolščenki. Njena barva se spreminja glede na okolje v katerem živi. Običajno je po hrbtu zelenkasto rjava, po bokih je svetlejša, na spodnji stani pa rumenkaste barve. Po hrbtu, bokih in škržnih poklopcih ima številne rdeče in črne pike, ki so obdane s svetlejšimi prstani. Tudi velikost se spreminja glede na življenjsko okolje. V povprečju doseže v manjših potokih 15 do 20 cm, v rekah pa do 50 cm in težo 1 do 1,50 kg. Prvotno je živela v vseh delih Evrope, v obalnih predelih severne Afrike in tudi v zahodni Aziji. Uspešno je bila naseljena v Severno Ameriko, Avstralijo, Južno Afriko, Kenijo, Južno Ameriko in na Indijski polotok.

Kulinarika: Ima posebno nežno in izredno okusno meso. Je ena izmed najokusnejših sladkovodnih rib. Zelo priljubljena je modro kuhana ali pečena v pečici ali na žaru. Prekajena je prava kulinarična poslastica.

Pri Kovaču: cela očiščena, file
Na vrh

Smuč

Smuč ima v primerjavi z ostrižem bolj dolgo, vretenasto in bolj valjasto telo. Smuč je ribojeda riba in zato pomemben regulator populacije manjših ribjih vrst v nižinskih rečnih tokovih. Razširjen je po vsej Evropi. Smuč zraste do 1 m v dolžino in lahko tehta do 15 kg. Prepoznamo ga po olivno zelenem hrbtu, na katerem ima dve plavuti.

Kulinarika: Je ena naših najboljših rib in jo radi pripravijo v hladni kuhinji. Najpogosteje  jo kuhajo, ponudijo z različnimi omakami. Smuče tudi konzervirajo v soli.

Pri kovaču: sveži file

Na vrh

Som

Som je največja sladkovodna riba, ki lahko zraste do 3 metrov v dolžino in doseže do 65 kg. Prehranjuje se pretežno z drugimi ribami, pogosto pa tudi z mrhovino ali celo vodnimi pticami. Telo je zavaljeno, temno sivo pegasto, z dolgim močnim repom, parom dolgih brkov na zgornji ustnici in s parom krajših na spodnji.

Kulinarika: Po kakovosti mesa sodi v zlato sredino. Meso je belo in le pri večjih primerkih zelo mastno.

Pri Kovaču: kotleti

Na vrh


Šarenka

Šarenka ali amerikanka (tudi kalifornijska postrv) ima glavo in obliko trupa podobno potočni postrvi. Hrbet je temnejši, sivo do rjavo zelenkast, boki svetlejši, trebuh pa svetlo siv. Vzdolž pobočnice poteka od glave do repa rdeča proga, ki postane ob drsti čudovito mavrično obarvana. Zraste od 25 do 50 cm. Je brez lusk. Njena prvotna domovina je Severna Amerika. V evropske vodotoke so jo naselili konec 17. stoletja. Pri nas naseljuje iste vode kot potočna postrv, prenese pa višje temperature. Večinoma jo gojijo v ribnikih.

Kulinarika: Meso je pusto, okusno pa je tako hladno kot toplo. Jedi iz šarenke je zelo veliko, lahko jo kuhamo na modro, pečemo pomokane, v pečici v alufoliji, na žaru ali pa dušimo v nepregorni posodi z zelenjavo in vinom. Prekajena je prava poslastica.

Pri Kovaču: cele očiščene, file – beli in rdeči
Na vrh
Ščuka

Ščuka je po vsej Evropi razširjena roparica. Ima značilno podolgovato, valjasto telo z dolgim gobcem, v njem je polno nazaj obrnjenih koničastih zob. Spodnjo čeljust ima daljšo od zgornje. Zraste lahko do dolžine 1,5 m in tehta do 30 kg ali več.

Kulinarika: Meso mladih rib je okusno, pri starejših ribah pa pa pusto z debelimi vlakni. Najpogostejše jih pečemo, narezane na kose tudi ocvremo.

Pri kovaču: sveži file

Na vrh

Tolstolobik

Njegova domovina je reka Amur s pritoki. K nam je prinesen, gojijo pa ga v ribnikih skupaj s krapom. Oba, sivi in srebrni tolstolobik sta sorodnika belega amurja. Hranita se samo z rastlinskim planktonom. Ima visoko telo pokrito z drobnimi luskami. Zraste čez en meter v dolžino in lahko doseže tudi čez 20 kg teže. Ima zelo kvalitetno meso. Doseže težo več kot 30 kg in dolžino čez meter.

Kulinarika: Tolstolobik ima zelo kakovostno meso. Je riba brez maščobe in tolšče in vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin.
Na vrh

Pri Kovaču: cel očiščen, kotleti

Zlatovčica

Postrvi podobna riba, ki zraste od 25 do 40 cm, redko tudi od 80 cm. Najraje živi v mrzlih jezerih, predvsem v severnih Alpah, severni Evropi, na Aljaski in v severnovzhodnih predelih Amerike.

Kulinarika: Njeno meso je nežno, nekoliko mastno, vendar okusno. Pripravljamo jo kakor postrv.

Na vrh

Mol
Pri kovaču: sveža očiščena, file